El Signore e San Pièro

El Signore e San Pièro

Messaggioda Sixara » gio lug 03, 2014 9:31 am

El Signore e San Pièro
viewtopic.php?f=28&t=957

El Signore e San Pièro i ndava pelegrìni pal mondo e i pasava anca pal Polexine :

El Signore, San Pièro e i coàri

Ndando in volta pal mondo al Signore e SanPièro a ghe vegneva anca fame. On bel dì i vede on forno indoe ke i jèra drìo cuxinare i coàri, ca sarìa de le pintse longhe e stréte mése n forno co la catsola.
Pièro - el ghe dixe el Signore - và fartene dare uno.
Pièro el va dentro, - Gàlo bixogno? ghe fa na dòna - in cuanti sìo? La dòna la cava dal fògo 2 coàri e la ghe li mete n màn a Sanpièro caldi de bojo.
Pièro, ingordo el se lo magna subito a scota-déo, bruxandose n gola. El ghea màsa fame pa spetare.
El Signore ke l caminava co la so calma pardavanti de lù, de pàca el se volta indrio propio cuàn ke Pièro el jèra drio far du toki del coàro soo.
Quanti te ne ha dati?
Uno Signore! Fémo metà paròmo!
Grattami qui dietro la copa Pietro, ho un prurito! - el dixe el Signore.
Fink'el ghe gratava la copa Pièro el s incorze ke l Signore el ga n òcio pardedrìo: - Ma Signore avete un occhio qui dietro, cofà cuelo pardavanti!
Si Pietro - el dixe el Signore, - perché questo è quello che ha visto che ti sei mangiato a scòta-déo l'altra pìnsa e che ti sei perfino bruciato la gargata! Buxiàro!
Elora Pièro pianzendo el dixe : Ah Signore a ghevo tanta de kela fame!
Bòn - concluse il Maestro riprendendo il cammino - mangia anche quella che io fame non ne ho.

Fonte : Virginia Schibuola - Villadose. ( Crepaldi-Rigoni, Il fuoco, il piatto, la parola, 1991, p.464)
( mia trad.)

I coàri i jèra i corni del bò indoe ca se metéva la pièra pa farghe el filo a la lama del fèro da segare. Sti coàri de pan ( ma ghe ne jèra anca de dolsi) i ghea na forma a ronbo xlongà, conpagna de cuea de la pièra o cote.
Avatar utente
Sixara
 
Messaggi: 1764
Iscritto il: dom nov 24, 2013 11:44 pm

Re: El Signore e San Pièro: Belonbra

Messaggioda Sixara » lun ago 11, 2014 8:13 am

El Signore e Sanpièro na olta i è pasà tornovia de Adria e i jèra stràki e i ga visto on bel àlbore co la so bèla onbrìa. E l Signore ghe fa Sanpièro : " Guarda che bella ombra che c'è qui! Fermiamoci a riposare un po'."
E Pièro : " Ah Signore l è dalbon on bel àlbore co la so bèla onbrìa!
" Ecco vedi? Da qui sorgerà un paese".
Lì davanti a ghe jèra do-trè cakete de mùso, el Signore el ghe dà na pelà e l dixe:
" Sorgis o Belonbrìna
da questo corpus nòro
da questo sperco asinòro!".

E cusì a xe nata Belonbra.

C.Crepaldi, Favole e narratori..., tesi di laurea in D.Coltro,Leggende e racconti popolari del Veneto, Newton Compton ed.,2007

( trad.mia : no capìso se kel sperco lè on erore pa 'sterco' , ma a lo làso cusì ke l rende l idea)
Avatar utente
Sixara
 
Messaggi: 1764
Iscritto il: dom nov 24, 2013 11:44 pm

Re: El Signore e San Pièro: e le spoxe

Messaggioda Sixara » lun ago 11, 2014 2:55 pm

Buongiorno sposa! - el ghe dixe el Signore, ke l ndava en volta pal mondo co Sanpièro.
Bondì- la ghe dixe la dòna - El vegna vanti, còsa vòrLo?
El Signore el ghe domanda on gòto de acoa: Per favore ci dia da bere che abbiamo sete, tutti e due.
El vegna vanti, el se acomoda !.
La dòna la tòe on gòto, la lo furbìse par bèn e la ghe dà da bevare. El Signore e Sanpièro i beve, i ringràsia e i s incamina denovo.
Vedi Pietro, quella donna lì avrà un cattivo marito- el dixe el Signore. Còosa..- el dixe Sanpièro - ke l è tanto brava! Parké, Signore, a te vòi darghe on catìvo marìo?.
Ma certo! Bisogna che cerchi di combinare assieme buoni e cattivi, un uomo buono e una donna cattiva, così vanno d'accordo e il matrimonio dura.
E intanto i jèra rivà da naltra dòna : Adesso, proviamo ad entrare qui...- el dixe.
Buongiorno sposa!- el ghe fa.
Njorno - la ghe dixe la dòna
Allora, cosa fate di bello?
Me fago i me intarèsi - la ghe risponde
Mi offrirebbe un bicchier d'acqua?
El vaga fòra, al potso se l vòe tòrse de l acoa! - la ghe dixe, rùstega.
Quella lì avrà un buon marito- el ghe dixe el Signore bàsa-oxe a Sanpièro.
Ma come Signore! ... a kela lì a te gavarìsi da darghe el marìo catìvo, nò a kelaltra!

Eh no! Ma ti pare, Pietro? Due cattivi insieme si ammazzerebbero. Meglio come dico io : a questa un marito arrendevole e uno duro alla prima.
Cusì el và el mondo.. no ve pàre? :D

(informatore: Zenaide Migliorini Fusetti, 95 anni, reg. ottobre 1979, Adria)
Avatar utente
Sixara
 
Messaggi: 1764
Iscritto il: dom nov 24, 2013 11:44 pm

Re: El Signore e San Pièro : la pìnsa e la spiga

Messaggioda Sixara » ven giu 05, 2015 7:37 pm

La me dixea me màma ke naolta el Signore e San Pièro i ndaxea n carità da ste bande.
E a ghè capità de pasàre da na dòna ke la ghea pena méso cuxinare la pìnsa sota la sénare.
San Pièro lè ndà dentro n caxa pa domandarghe la carità, ma la dòna la lo ga parà via :
Divin Maestro - ste parole la le dixea propio me mama - Divin Maestro lè na fameja de poareti.
Nò bèlo - a ghe risponde el Signore - sti cuà no i xe poareti-poareti!
Io lo so che hanno la provvidenza e non ti hanno dato niente.

Cuan ke la dòna la ga tirà-su el coercio de la ròla, la pìnsa la jera deventà tuta na bronsa.

Fonte : Clivia Maldi - Panarella

Co jera Jugno el Signore e San Pièro i è pasà danovo da kele bande e i ga visto ke no ghe jera pan par tuti : ki ca ghe n avea da butarlo via e ki ca lo tribolava. E sta roba cuà no la jera justa.
Elora i ga pasà trèso i canpi de formento : a kei tenpi là le spighe le jera carghe de gran fin la raixa, fin partera.
San Pièro kela olta el ga pasà la man sol ganbo, faxendo rivàre i gran fin scuaxi n sìma la pianta.
E l è par cueo ke dèso el formento el ga na spiga piasè curta.

Fonte : C.Maldi - Panarèla
Avatar utente
Sixara
 
Messaggi: 1764
Iscritto il: dom nov 24, 2013 11:44 pm

Re: El Signore e San Pièro : e la vèra

Messaggioda Sixara » ven giu 05, 2015 7:57 pm

San Pièro on bel dì el se ga stufà :
- Boja can! Ma gon-ti da fare senpre tuto mi? A so bel ke stufo ke Vù a faxì el Signore e mi a me toca de laorare!
E l Signore ga dito :
- Va bene, allora adesso io farò io San Pietro e tu farai il Signore.
Benon.
E i s incamina verso on caxon ca ghe jera na vèra drìo fare i boxgatini e ghe jera na dòna là ke la stava tenta ke la vèra no la se li magnése : bixogna star tenti, ke le vère de le olte i è anca bòne da magnarseli pena nati!
Elora sta dòna a on bel momento la sente el reciamo de le canpane e la mola lì tuto e la và mésa.
Indo vèto - i ghe dixe i do pelegrini - a ne te vedi mìa ke la vèra lè drio a fare?
Ah, cuela ghe pensarà el Signore! - la dixe la dona e la scanpa via.
Elora el Signore, co n sorixeto, el se volta dirghe San Pièro :
Ciò ma no te jeri mìa ti el Signore oncuò? Sì, va-mo-là caro, ca te toca ti!

E cusì a San Piero a ga tocà de laorare anca el di de la festa.

Fonte : Agnese Visentin - Belonbra.
Avatar utente
Sixara
 
Messaggi: 1764
Iscritto il: dom nov 24, 2013 11:44 pm

Re: El Signore e San Pièro : I doni de El Pareterno

Messaggioda Sixara » mar feb 02, 2016 8:07 pm

I doni del Padreterno
( da Coltro D. 1979, Stalle e piazze)

On bel jorno in Paradixo, el Padreterno l à dito: Cuà scumizio deventare vècio e prima de no saér pì còsa me fao, voi dar ia i me doni, almanco vedo a ki ghe toca.
El ciama Sanpièro: Sanpièro scòlteme- go decixo de dar ia i me doni, manda in tèra i inviti e fìsa el jorno de l udienza.
E Sanpièro el manda in tèra i inviti par ordine de inportanza.
E finalmente riva el jorno fisà : Elo ora? el dixe el Padreterno - Gh è tanta zente? Dai elora fai vegnèr vanti, mi so pronto.
E Sanpièro : Vànti i siori.

El sior el dixe : Eco védelo, a nome de tuti i siori, ghe digo subito ke no vorìsimo.. noantri siori .. ke propio da sta divixion de doni ke volì far, se ronpese la nosta vecia amicisia!
El Padreterno : se no la ronpì vualtri benedeti, par còsa ghènti da ronperla mi? No vedì ke v ò ricevù par primi? (...) Còsa volìo, domandeme cuel ca volì!
Noantri siori.. volemo.. de tuto!
Va bèn! El dixe el Padreterno a Sanpièro : scrivi: a i siori de tuto!

Vanti i secondi! Vanti i preti.
Sù sù - el dixe el Padreterno - gnente cerimonie, gnente baxare le màn .. dixìme subito .. ca son senpre in debito co vùaltri!
Noantri preti.. volemo de tuto!
De-tuto l è dei siori.
Elora volemo bòni boconi.
E l Padreterno el ghe dixe a Sanpièro - Scrivi : a i preti bòni-boconi.

Vànti i frati!
E i frati còsa vòli? De tuto! Detuto l è de i siori. Elora bòniboconi. Boni boconi l è de i preti.
Beh, pasiensa.
Scrivi : a i frati pazienza.

Vanti le mòneghe.
Senpre ultime noantre!
E le mòneghe còsa vole?
Detuto. Detuto l è de i siori. Elora boniboconi. Boniboconi l è de i preti. Bèn, pasiensa! La pazienza l è de i frati.
Iih ke ràbia!
Scrivi : a le mòneghe la ràbia.

Vanti nantro- el dixe el Padreterno.
Padreterno ... no gh è pì gnente- el dixe Sanpièro.
E gh è ncora zente? el domanda el Padreterno
Eh, na coa longa fin tèra!

Vanti i pitòki : i se càva el capèo e i se inzenocia davanti al padreterno.
E vualtri còsa volìo?
De tuto. De tuto l è de i siori.
Elora boni boconi. Boni boconi i è de i preti.
Beh, pasiensa! La pazienza l è de i frati.
Uh ke ràbia! La rabia l è de le mùneghe.
Bele fadighe.
Eco, scrivi : ai pitoki le fadighe!

E tuti i canta in coro :
Doman l è festa no se laora, doman l è festa no se laora, go la moroxa da ndare catar
Vago catarla parké lè bela, vago catarla parké lè bela, la ga na stéla fra in mezo al cor
La ga na stéla ke la risplende, la ga na stéla ke la risplende e la me rende consolazion
Consolazion ke vien dal cuore, consolazion ke vien dal cuore, lè stà el me amor ke m à làsà
El m à lasà lè propi vera, el m à lasà l è propi vera
sta primavera el tornarà .
Avatar utente
Sixara
 
Messaggi: 1764
Iscritto il: dom nov 24, 2013 11:44 pm


Torna a Tradision: fole, canti, poexie, teatro, bàli, mascare

Chi c’è in linea

Visitano il forum: Nessuno e 1 ospite

cron