Strigarìe
Inviato: sab apr 18, 2015 5:59 pm
Strigarìe
viewtopic.php?f=28&t=1528
La barca ca và par dodexe
Naolta a ghe jera ono ke 'l ghe faxea l' amore a na bèla toxa, e i so amighi i ghe dixea :
- Vàrda ke l' è na strìa!
- E mi no ghe credo!
- Va là sol mare, và vedare ca te càti na barca drìo partire par Smivri, a farghe la festa le strìe. Monta sù e te vedarà.
E cusì el se n'intaja.
- A te ghè da montare so la barca prima ca rìva le toxe - i ghe dixe. Me racomando : scondate soto pupa!
E cusì el fà. Sconto soto pupa, el sente ca xe drio a rivare le toxe, tute contente. La capa la sìga :
- Vài barca par dodaxe !
E la barca no la se mòve.
- A ga da èsarghe calkeduna 'n stati - la dixe la capa.
E invése el jera lù, sconto soto-popa. Elora la capa la sìga danòvo:
- Vài barca par tredaxe !
Eee viaaa ... la barca ke la filava cofà el vento.
I riva Smivri, le toxe le dexmonta e lù ghe va par dedrìo. Là 'n mèzo i àlbori... tuute ste toxe ca faxea festa ... E ghe jera anca la so moroxa.
I so amighi i se jera tanto racomandà de tornare a la barca prima de mezanòte.
E cusì el fà.
A mexanote in bròca le toxe le torna indrio e la capa la sìga :
- Vài barca par dodexe !
Ma la barca no la se move.
- Barca parti par tredaxe ! e staolta, la barca la fila via come se la ghése el motore e te on lanpo le riva caxa.
El zòbia el và catare la moroxa - parké naolta se ndaxea moroxa de domenega e de zòbia .
Capitava de le olte ke la moroxa no la ghe fùse in caxa : - L' è ndà catàre na so amiga, la dixea so mama. E invése l' andava Smivri co le strìe.
- Ti a te sì na stria - el ghe dixe subito kela sìra là - ti zòbia no te ghe jeri in caxa.
- Ma nò, ca jero da na me amiga - la ghe risponde.
- Ma cuala amiga! A ghe jero anca mi so la barca cuàn ke la capa la ga dito - Via par dodaxe e no la se ga gnan movesta. Elora la gà dito ke ona de valtre la jera in stati e la ga sigà - Via par tredaxe. Invése a ghe jero mi, sconto, soto popa.
- Si - ammise la ragazza - sono una strega. E lui si allontanò per sempre.
- Sì propio - la ga dito . E no te la ghè pì vista.
Fonte : C. Crepaldi in Favole e narratori ..., Tesi di laurea. Informatore : E. Marangoni, 83 anni. Registrazione 1 ottobre 1979. Una narrazione del tutto simile a questa del Polesine si racconta a Lazise, sul lago di Garda.
viewtopic.php?f=28&t=1528
La barca ca và par dodexe
Naolta a ghe jera ono ke 'l ghe faxea l' amore a na bèla toxa, e i so amighi i ghe dixea :
- Vàrda ke l' è na strìa!
- E mi no ghe credo!
- Va là sol mare, và vedare ca te càti na barca drìo partire par Smivri, a farghe la festa le strìe. Monta sù e te vedarà.
E cusì el se n'intaja.
- A te ghè da montare so la barca prima ca rìva le toxe - i ghe dixe. Me racomando : scondate soto pupa!
E cusì el fà. Sconto soto pupa, el sente ca xe drio a rivare le toxe, tute contente. La capa la sìga :
- Vài barca par dodaxe !
E la barca no la se mòve.
- A ga da èsarghe calkeduna 'n stati - la dixe la capa.
E invése el jera lù, sconto soto-popa. Elora la capa la sìga danòvo:
- Vài barca par tredaxe !
Eee viaaa ... la barca ke la filava cofà el vento.
I riva Smivri, le toxe le dexmonta e lù ghe va par dedrìo. Là 'n mèzo i àlbori... tuute ste toxe ca faxea festa ... E ghe jera anca la so moroxa.
I so amighi i se jera tanto racomandà de tornare a la barca prima de mezanòte.
E cusì el fà.
A mexanote in bròca le toxe le torna indrio e la capa la sìga :
- Vài barca par dodexe !
Ma la barca no la se move.
- Barca parti par tredaxe ! e staolta, la barca la fila via come se la ghése el motore e te on lanpo le riva caxa.
El zòbia el và catare la moroxa - parké naolta se ndaxea moroxa de domenega e de zòbia .
Capitava de le olte ke la moroxa no la ghe fùse in caxa : - L' è ndà catàre na so amiga, la dixea so mama. E invése l' andava Smivri co le strìe.
- Ti a te sì na stria - el ghe dixe subito kela sìra là - ti zòbia no te ghe jeri in caxa.
- Ma nò, ca jero da na me amiga - la ghe risponde.
- Ma cuala amiga! A ghe jero anca mi so la barca cuàn ke la capa la ga dito - Via par dodaxe e no la se ga gnan movesta. Elora la gà dito ke ona de valtre la jera in stati e la ga sigà - Via par tredaxe. Invése a ghe jero mi, sconto, soto popa.
- Si - ammise la ragazza - sono una strega. E lui si allontanò per sempre.
- Sì propio - la ga dito . E no te la ghè pì vista.
Fonte : C. Crepaldi in Favole e narratori ..., Tesi di laurea. Informatore : E. Marangoni, 83 anni. Registrazione 1 ottobre 1979. Una narrazione del tutto simile a questa del Polesine si racconta a Lazise, sul lago di Garda.